Namenski strežnik
Izbira ustreznega spletnega gostovanja je ena izmed najpomembnejših odločitev, ki jo mora administrator spletne strani sprejeti, še preden se na spletu s svojim novim spletiščem sploh predstavi. Katero obliko gostovanja izbrati, je odvisno od narave, pomembnosti, zahtevnosti in obiskanosti spletnega mesta. Za najbolj zahtevna spletišča je primeren namenski strežnik, ki ima v primerjavi z deljenim ali VPS strežnikom precej prednosti, seveda pa ima tudi nekaj slabosti, med katerimi bi večina naročnikov verjetno izbrala visoko ceno.
V nadaljevanju si lahko preberete, kaj točno pomeni namensko gostovanje, katere so prednosti in slabosti najema namenskega strežnika, ter komu je ta oblika gostovanja namenjena.
Kaj je namenski strežnik?
Pogosteje kot izraz namensko gostovanje se uporablja izraz namenski strežnik. Ponudniki gostovanja imajo običajno v lasti več strežnikov, ki pa niso vsi enako konfigurirani. Nekateri so deljeni, na katerih gostuje več naročnikov, drugi so VPS strežniki, na katerih prav tako gostuje več spletnih strani različnih strank, vendar so posamezni deli programsko povsem ločeni, obstajajo pa tudi namenski strežniki, ki so namenjeni posameznim naročnikom. Če se naročnik torej odloči za namensko gostovanje, bo v upravljanje prejel celoten strežnik in si ga, kar se tiče programske opreme, lahko tudi poljubno prilagodil.
Da naročnik strežnik dobi v upravljanje, pa še ne pomeni, da se mora nahajati pri njem. Največkrat se nahaja v ustrezno zaščitenem 'data' centru, kjer ima ponudnik spletnega gostovanja nameščene tudi druge strežnike, ki so neprestano povezani v svetovni splet.
Prednosti namenskega strežnika
1. Ker namenski strežnik pripada le enemu naročniku, za delovanje spletne strani lahko uporablja vse svoje strežniške kapacitete, kar omogoča optimalno delovanje tudi zahtevnejših in bolj obiskanih spletnih portalov in e-trgovin.
2. Namensko gostovanje velja za najbolj zanesljivo obliko gostovanja, saj je celotna pasovna širina namenjena le eni spletni strani, in se torej ne porablja za več spletišč, kot to velja pri deljenem gostovanju. Zanesljivost gostovanja je v neposredni povezavi z dosegljivostjo spletne strani – vpliva na tako imenovan up-time.
3. Ker gre za izredno zmogljivo vrsto spletnega gostovanja, je spletno stran skoraj vedno možno nadgraditi. Strah, da bi spletna stran s časom postala prezahtevna, je tako odveč, še posebej v primeru, ko gre za kakovosten namenski strežnik z odličnimi tehničnimi specifikacijami.
4. Za namensko gostovanje je značilna mnogo višja prilagodljivost, saj si naročnik lahko strežnik povsem prilagodi. Tako lahko nanj namesti specifično programsko opremo, namenjeno gostovanju po meri izdelane aplikacije, ki na klasičnem deljenem strežniku najverjetneje ne bi delovala. Naročnik dobi 'root' dostop do namenskega strežnika.
5. Ker je na namenskem strežniku le ena spletna stran oziroma več strani, ki pripadajo istemu naročniku, je možnost okužbe z virusom ali drugo zlonamerno kodo veliko manjša. Z rednim posodabljanjem spletne strani in strežnika, ter z nameščeno ustrezno antivirusno opremo, namenski strežnik velja za eno izmed najbolj varnih in zanesljivih oblik spletnega gostovanja.
Slabosti namenskega strežnika
1. Največja slabost namenskega strežnika je definitivno njegova cena, saj se veliko naročnikov raje odloči za VPS kot za namensko gostovanje, še več pa za deljeno. Cene za namenski strežnik so odvisne od kapacitet oz. tehničnih specifikacij strežnika, gibljejo pa se nekje od 100 € pa vse do 500 € ali več na mesec. Na drugi strani pa deljeno spletno gostovanje stane okoli 50 € na leto ali celo manj. Razlika je več kot očitna, seveda pa tudi delovanje.
2. Naročnik, ki se odloči za namensko gostovanje, potrebuje dovolj administratorskega znanja, da na strežnik namesti vso potrebno programsko opremo ter strežnik kasneje tudi vzdržuje in nadgrajuje. V primeru, da administratorskega znanja nimamo, nam strežnik običajno lahko nastavi tudi ponudnik spletnega gostovanja, vendar moramo v tem primeru plačati za dodatno storitev. V primeru vzdrževanja strežnika imamo tako še dodatne redne stroške.
3. Ko gre kaj narobe in spletna stran zaradi težav na strežniku ne deluje, smo v večini primerov sami odgovorni, da težavo čim hitreje odpravimo. Seveda pa zopet lahko odštejemo nekaj denarja, da težavo namesto nas odpravi ponudnik gostovanja.
Komu je namenski strežnik namenjen?
Za namensko gostovanje se največkrat odločajo srednje velika in večja podjetja, ki za optimalno delovanje spletne strani potrebujejo zanesljiv in hiter strežnik. Takšna podjetja se zavedajo, da je svetovni splet eden najpomembnejših virov potencialnih strank, hkrati pa imajo tudi zelo obsežno spletno stran ali spletno trgovino, katera vsakodnevno prejme po več tisoč obiskovalcev.
Za namenski strežnik se odločajo tudi posamezniki, ki jim splet predstavlja glavni vir zaslužka. Predvsem za gostovanje večjega števila spletnih strani, portalov oziroma trgovin, včasih pa tudi za gostovanje aplikacij, ki za (optimalno) delovanje potrebujejo posebno strežniško programsko opremo.
Kaj je namenski strežnik?
Pogosteje kot izraz namensko gostovanje se uporablja izraz namenski strežnik. Ponudniki gostovanja imajo običajno v lasti več strežnikov, ki pa niso vsi enako konfigurirani. Nekateri so deljeni, na katerih gostuje več naročnikov, drugi so VPS strežniki, na katerih prav tako gostuje več spletnih strani različnih strank, vendar so posamezni deli programsko povsem ločeni, obstajajo pa tudi namenski strežniki, ki so namenjeni posameznim naročnikom. Če se naročnik torej odloči za namensko gostovanje, bo v upravljanje prejel celoten strežnik in si ga, kar se tiče programske opreme, lahko tudi poljubno prilagodil.
Da naročnik strežnik dobi v upravljanje, pa še ne pomeni, da se mora nahajati pri njem. Največkrat se nahaja v ustrezno zaščitenem 'data' centru, kjer ima ponudnik spletnega gostovanja nameščene tudi druge strežnike, ki so neprestano povezani v svetovni splet.
Prednosti namenskega strežnika
1. Ker namenski strežnik pripada le enemu naročniku, za delovanje spletne strani lahko uporablja vse svoje strežniške kapacitete, kar omogoča optimalno delovanje tudi zahtevnejših in bolj obiskanih spletnih portalov in e-trgovin.
2. Namensko gostovanje velja za najbolj zanesljivo obliko gostovanja, saj je celotna pasovna širina namenjena le eni spletni strani, in se torej ne porablja za več spletišč, kot to velja pri deljenem gostovanju. Zanesljivost gostovanja je v neposredni povezavi z dosegljivostjo spletne strani – vpliva na tako imenovan up-time.
3. Ker gre za izredno zmogljivo vrsto spletnega gostovanja, je spletno stran skoraj vedno možno nadgraditi. Strah, da bi spletna stran s časom postala prezahtevna, je tako odveč, še posebej v primeru, ko gre za kakovosten namenski strežnik z odličnimi tehničnimi specifikacijami.
4. Za namensko gostovanje je značilna mnogo višja prilagodljivost, saj si naročnik lahko strežnik povsem prilagodi. Tako lahko nanj namesti specifično programsko opremo, namenjeno gostovanju po meri izdelane aplikacije, ki na klasičnem deljenem strežniku najverjetneje ne bi delovala. Naročnik dobi 'root' dostop do namenskega strežnika.
5. Ker je na namenskem strežniku le ena spletna stran oziroma več strani, ki pripadajo istemu naročniku, je možnost okužbe z virusom ali drugo zlonamerno kodo veliko manjša. Z rednim posodabljanjem spletne strani in strežnika, ter z nameščeno ustrezno antivirusno opremo, namenski strežnik velja za eno izmed najbolj varnih in zanesljivih oblik spletnega gostovanja.
Slabosti namenskega strežnika
1. Največja slabost namenskega strežnika je definitivno njegova cena, saj se veliko naročnikov raje odloči za VPS kot za namensko gostovanje, še več pa za deljeno. Cene za namenski strežnik so odvisne od kapacitet oz. tehničnih specifikacij strežnika, gibljejo pa se nekje od 100 € pa vse do 500 € ali več na mesec. Na drugi strani pa deljeno spletno gostovanje stane okoli 50 € na leto ali celo manj. Razlika je več kot očitna, seveda pa tudi delovanje.
2. Naročnik, ki se odloči za namensko gostovanje, potrebuje dovolj administratorskega znanja, da na strežnik namesti vso potrebno programsko opremo ter strežnik kasneje tudi vzdržuje in nadgrajuje. V primeru, da administratorskega znanja nimamo, nam strežnik običajno lahko nastavi tudi ponudnik spletnega gostovanja, vendar moramo v tem primeru plačati za dodatno storitev. V primeru vzdrževanja strežnika imamo tako še dodatne redne stroške.
3. Ko gre kaj narobe in spletna stran zaradi težav na strežniku ne deluje, smo v večini primerov sami odgovorni, da težavo čim hitreje odpravimo. Seveda pa zopet lahko odštejemo nekaj denarja, da težavo namesto nas odpravi ponudnik gostovanja.
Komu je namenski strežnik namenjen?
Za namensko gostovanje se največkrat odločajo srednje velika in večja podjetja, ki za optimalno delovanje spletne strani potrebujejo zanesljiv in hiter strežnik. Takšna podjetja se zavedajo, da je svetovni splet eden najpomembnejših virov potencialnih strank, hkrati pa imajo tudi zelo obsežno spletno stran ali spletno trgovino, katera vsakodnevno prejme po več tisoč obiskovalcev.
Za namenski strežnik se odločajo tudi posamezniki, ki jim splet predstavlja glavni vir zaslužka. Predvsem za gostovanje večjega števila spletnih strani, portalov oziroma trgovin, včasih pa tudi za gostovanje aplikacij, ki za (optimalno) delovanje potrebujejo posebno strežniško programsko opremo.