Vrhnje domene (TLD)
Vrhnja domena je marsikomu bolj znana pod imenom domenska končnica. Kot ste na naši spletni strani verjetno že prebrali, je domena sestavljena iz dveh delov. Vrhnja domena predstavlja drugi del, torej končnico, ki sledi za piko. V našem primeru je vrhnja domena com, ki je, globalno gledano, med vsemi najpogostejša. Vrhnjo domeno označujemo tudi s skrajšanim zapisom TLD (angl. top-level domain).
Ločimo dve vrsti vrhnjih domen:
- generične (angl. generic top-level domain)
- državne oz. nacionalne (angl. country code top-level domain)
Generične vrhnje domene (gTLD)
Tako imenovane generične vrhnje domene označujemo s kratico gTLD (angl. generic top-level domain).
Najpogostejše generične domenske končnice so:
Vse zgoraj naštete domenske končnice spadajo v podkategorijo nesponzoriranih vrhnjih domen. Nekatere izmed generičnih vrhnjih domen pa so sponzorirane, zato jih označimo z zapisom sTLD, med največkrat videne pa sodita:
Obstajajo tudi druge sponzorirane vrhnje domene, na primer .jobs, .mil, .mobi, .museum, .tel, .travel, .xxx itd.
Registracija sponzorirane domene je mogoča le ob izpolnjevanju določenih pogojev. Domeno s končnico .travel tako lahko registrirajo le potovalne agencije, hoteli, turistični biroji in letalski prevozniki.
Tako imenovane generične vrhnje domene označujemo s kratico gTLD (angl. generic top-level domain).
Najpogostejše generične domenske končnice so:
- .com (commercial)
- .net (network)
- .org (organization)
- .info (information)
- .biz (business)
Vse zgoraj naštete domenske končnice spadajo v podkategorijo nesponzoriranih vrhnjih domen. Nekatere izmed generičnih vrhnjih domen pa so sponzorirane, zato jih označimo z zapisom sTLD, med največkrat videne pa sodita:
- .edu (educational)
- .gov (government)
Obstajajo tudi druge sponzorirane vrhnje domene, na primer .jobs, .mil, .mobi, .museum, .tel, .travel, .xxx itd.
Registracija sponzorirane domene je mogoča le ob izpolnjevanju določenih pogojev. Domeno s končnico .travel tako lahko registrirajo le potovalne agencije, hoteli, turistični biroji in letalski prevozniki.
Državne / nacionalne vrhnje domene (ccTLD)
Državne oziroma nacionalne vrhnje domene so rezervirane za posamezne države ali geografska območja. Označimo jih s kratico ccTLD (angl. country code top-level domain).
Navajamo nekaj primerov nacionalnih vrhnjih domen:
Vse ccTLD domenske končnice sestojijo iz dveh črk. Nekatere so povsem proste za registracijo, druge pa imajo določene omejitve. Tako lahko vrhnjo domeno .eu registrirajo samo organizacije in rezidenti držav Evropske unije.
Državne oziroma nacionalne vrhnje domene so rezervirane za posamezne države ali geografska območja. Označimo jih s kratico ccTLD (angl. country code top-level domain).
Navajamo nekaj primerov nacionalnih vrhnjih domen:
- .si (Slovenija)
- .at (Avstrija)
- .de (Nemčija)
- .fr (Francija)
- .eu (Evropska unija)
- .us (ZDA)
- .in (Indija)
Vse ccTLD domenske končnice sestojijo iz dveh črk. Nekatere so povsem proste za registracijo, druge pa imajo določene omejitve. Tako lahko vrhnjo domeno .eu registrirajo samo organizacije in rezidenti držav Evropske unije.
.arpa
Vrhnja domena .arpa predstavlja posebnost, saj ne spada ne med generične ne med nacionalne domenske končnice. Gre za tako imenovano infrastrukturno vrhnjo domeno, zanimivo pa je, da je bila .arpa prva domenska končnica v zgodovini interneta. Danes se večinoma uporablja za obratne poizvedbe, torej za pretvorbe IP naslovov v domenska imena.
Vrhnja domena .arpa predstavlja posebnost, saj ne spada ne med generične ne med nacionalne domenske končnice. Gre za tako imenovano infrastrukturno vrhnjo domeno, zanimivo pa je, da je bila .arpa prva domenska končnica v zgodovini interneta. Danes se večinoma uporablja za obratne poizvedbe, torej za pretvorbe IP naslovov v domenska imena.